Vsak videospot, ki mu na Podobi-Glasbi nadanemo naziv “videospot meseca”, mora biti nekaj posebnega. Animirani video za pesem Lilac Wine (link), ki ga je naredila Vanessa Marzaroli, ni nikakršna izjema. Naš videospot meseca julija izjemno dobro uteleša vzdušje te klasične pesmi, ki jo je za akcijo ob 50. letnici podjetja Dr. Martens priredila glasbena skupina The Cinematic Orchestra.
Kadar se le da, z režiserjem nagrajenega videospota naredimo intervju in Vanessa je bila več kot vesela, da je lahko nekaj svojih pogledov na ta izjemen izdelek delila z nami. Kot se je tokom pogovora izkazalo, je simbolika v videospotu precej bolj dodelana, kot bi se to zdelo na prvi pogled …
P-G: Pozdravljena Vanessa, ali nam lahko poveš par besed o tvoji dosedanji karieri? Od kod si in s čim se ukvarjaš?
Pravzaprav prihajam s Tajske, ampak že od svojega enajstega leta živim v ZDA. Sem smo se preselili zaradi kvalitetnejšega učenja klavirja, ki ga je potrebovala moja sestra dvojčica. Jaz sem se na drugi strani usmerila v umetnost, ko sem bila v srednji šoli, ker me je klasična glasba neznansko dolgočasila. Ko sem diplomirala na oblikovalskem kolidžu sem vedela, da želim delati z gibljivo grafiko. Imam kratek razpon pozornosti in gibljive podobe, televizija in film se mi zdijo zelo fascinantni. Po kolidžu sem se pridružila produkcijski hiši Blind, ki sem ga po kakšnem letu od ustanovitve tudi zapustila, a sem se kasneje spet vrnila in zdaj sem tu že skoraj 10 let.
Rada imam vse vrste filma, ampak tiste, s katerimi se bolj identificiram, so bolj poetični izdelki, ki se te na nek način dotaknejo. Poezija se lahko prebije skozi barve, zgodbo ali celo glasbo.
P-G: Kakšna je bila tvoja vloga pri ustvarjanju glasbenih videospotov LoveStoned za Justina Timberlakea in Crazy za Gnarls Barkley?
Bila sem kreativna direktorica pri obeh. Sodelovala sem z Robertom Halesom, ki je bil režiser teh videospotov. Robert je stopil do mene s prvimi idejami, jaz pa sem pomagala potisniti in razširiti njegove koncepte ter jih oživeti.
P-G: Kako je prišlo do sodelovanja med podjetjem dr. Martens (in njihovo oglaševalsko akcijo ob 50. obletnici), skupino The Cinematic Orchestra in tabo?
Na to vprašanje bo odgovoril naš izvršilni direktor Dave Kleinman, ker se to bolj tiče njega:
“Ravno smo začeli delati na nekem drugem projekti za skupine The Raveonettes, ko nas je poklical njihov menedžer Scott Cohen s tem konceptom za Dr. Martens. Priporočil nam je producentko Carrie Schupper iz podjetja Exposure in takoj so stekli pogovori. Pri Exposure so nam predstavili celoten projekt, ki je vključeval 10 sodobnih glasbenih izvajalcev s priredbami 10 klasičnih alternativnih pesmi iz zadnjih 50 let, kjer bi 10 različnih produkcijskih hiš izdelalo videospote. Seveda nas je ideja takoj pritegnila.
Ko so pri Exposure potrdili, da so nas izbrali kot eno izmed produkcijskih hiš, nas je Carrie poklicala in povedala, da so nam dodelili pesem Lilac Wine, ki bi jo priredila skupina The Cinematic Orchestra.
Kot pri vsakem projektu smo malce raziskali ozadje pesmi, o priredbi Jeffa Buckleya iz leta 1994, prenesli smo si nekaj ostalih priredb, da bi lahko potrdili, da je to pravi projekt za nas. Ko je Vanessa slišala pesem, je vse nakako padlo na svoje mesto. Imela je celo vrsto vizualnih konceptov, ki so podpirali narativno strukturo in te smo potem predstavili ekipi podjetja Exposure in Jasonu Swinscoeju iz skupine The Cinematic Orchestra. Ko so se vsi strinjali z Vanessinimi idejami, smo o poteku dogodkov obveščali tako skupino kot podjetje Exposure. Pomembno pa je poudariti, da je imela pri vsakem koraku Vanessa popolno ustvarjalno svobodo.“
P-G: Ali je ideja bila popolnoma tvoja?
Da, koncept je bil popolnoma moj. Oni so nam zgolj dali glasbeno podlago brez dodatnih informacij. Lahko bi naredila, kar bi hotela, le ta pogoj je bil, da ni bilo možno dobiti snemanja s člani skupine.
P-G: Videospot ima nekakšno pred-digitalno, rokopisno vzdušje. Kakšna je bila sploh ideja za videospotom?
Ideja me je doletela v trenutku. Je kot nekakšna ljubezenska pesem, ko nekdo izraža svoje misli. Všeč mi je bila ta ekspresija notranjega sebstva in zdelo se je kot nekaj, kar bi lahko bilo napisano v dnevniku. Pomislila sem: če je napisano z roko, kako bi lahko še dodatno razvila to idejo? Vedela sem, da mora izdelek imeti organsko in rokopisno vzdušje in zato sem uporabila pisane besede kot podlago za koncept, v katerem čudovite z roko napisane besede in zelenje razcvetijo v majhne vinjete in zgodbe. Spencerska pisava (Spencerian Script op.pr.) in študije ljudi, ki so se ukvarjali s to vrsto pisave so imele ogromno vpliva na estetiko v videospotu. Ena izmed vaj te pisave, ki sem jo opazovala, je bilo risanje ilustracij ptic, ki so navdihnile nekatere elemente v videospotu.
P-G: Ali ima videospot racionalno narativno linijo ali je osnovan na intuitivnem toku zavesti in prostem asociiranju?
Oboje. Vse je zelo sanjavo in vse se nenehno razvija in spreminja. Vse vinjete so povezane z ljubeznijo in žalostjo. Hotela sem povezati zgodbo z uporabo linij iz napisanih besed. Zgodbo lahko vidite kot ptico, ki zapušča svoje gnezdo, da bi raziskala ganljive in lepe stvari. Prav tako sem hotela pokazati tudi elemente, kot je ples pri tistem delu z metuljem, kot tudi čustvo, ko ženska začuti ljubezen skozi svoje oči. Riba predstavlja iskanje ljubezni, tunel pa tisti občutek, ko te nekaj očara.
P-G: Kakšen je bil tehnični proces nastanka videospota?
Projekta se vedno lotimo s snemalno knjigo, na podlagi katere potem raziskujemo oblikovalski del. Proces animacije smo začeli z animatikom, ki smo ga uskladili z ritmom in hitrostjo pesmi. S pomočjo snemalne knjige in glasbene podlage smo izpostavili kadre in prehode, potem smo morali v digitalni format prevesti kaliografijo in oblikovanje z uporabo visoko resolucijskih vektorjev, ki so ohranili visoko kakovost in integriteto zapletenih linij v risbah. Oba svetova smo potem oživljali s pomočjo različnih 3D programov (Cinema 4D, Maya in 3D Studio Max). Ko smo opravili animacije v 3D, smo vse skupaj sestavili v After Effects in dodali različne svetlobne in atmosferične efekte, ki končnemu izdelku dajo globino in življenje v sicer praznemu svetu.
P-G: Zdi se, da imaš precej izrazit oseben slog animacije. Se ti zdi, da dobiš dovolj priznanja za svoje delo kot avtorica svoje dela, zdaj, ko večina TV postaj sploh ne omenja avtorja videospota?
Hm… Povsem odkrito, sem samo vesela, ko ljudje rečejo, da jim je všeč moje delo ali pa ga na nek način odkrijejo. Mislim, da ko ustvariš nekaj dobrega, bodo ljudje to odkrili in to je zame povsem dovolj.
(mm; foto: Dr. Martens)




