Na prvi pravi album Lane Del Rey še čakamo, pa jo mediji že obravnavajo kot glasbeno divo. Spomnimo: Lana je pred nekaj tedni navdušila javnost predvsem s singlom Video Games (2011), za katerega je videospot posnela kar sama. Ta je odkril tudi zamolčano preteklost: njeno predhodno, neuspešno glasbeno kariero in vizualno transformacijo, podprto s kirurškimi estetskimi posegi, ki iz nje dela nekakšen tragičen lik ameriške pop kulture, ki je za uspeh sklenil pogodbo s hudičem.

Zato ne pričakujte, da se bo Lana v svojem novem in prvem pravem videospotu Born To Die kaj dosti smejala. Ne – tudi vede se kot dekle, ki je prodalo dušo, zdaj pa vse okrog nje propada njen mogočni imperij, podobno kot kakšnemu Charlesu Fosterju Kaneu.

V spotu spremljamo dve vrsti prizorov: prvi je nekakšen teatralno-performativni, ko pevka sedi v mogočni cerkveni dvorani kot kakšna kraljična med dvema tigroma, druga linija pa prikazuje povsem hollywoodsko zgodbo z njenim ljubimcem. Vse seveda s tem pridihom propadajoče veličine, že skorajda kot da bi ciljala na resnični aktualni razpad ameriškega gospodarskega imperija.

Videospot so zaupali vrhunskemu režiserju. To je Yoann Lemoine, ki velja za mladega, a izredno nadarjenega režiserja, ki pod imenom Woodkid ustvarja tudi svojo glasbo. Njegovi najvidnejši spoti so Mistake (2009) za Mobyja, Dreaming of Another World (2010) za Mystery Jets, Teenage Dream (2010) za Katy Perry in Back To December (2011) za Taylor Swift, svet pa ga je opazil predvsem, ko je za svoj glasbeni projekt posnel izvrstni video Iron (2011).

(mm; foto: Interscope)

Lana Del Rey – Born To Die

Režija: Yoann Lemoine
Leto: 2011
Produkcijska hiša: Caviar Paris
Album: Born To Die (2012)
Založba: Stranger Records, Interscope Records (Universal Music Group)