OK, bil je že čas, da tudi režiserji glasbenega videa začnejo malce brzdati svojo ustvarjalnost, kajti tako januar, februar kot marec so bili polni fantastičnih izdelkov, april pa je v primerjavi z njimi bil … no ja, malce bolj medel. Vseeno se je na lestvici znašlo nekaj zanimivih izdelkov. Prvouvrščeni video Joela Compassa je elegantna vaja v slogu animiranih gif datotek, nadgrajena z domišljeno črnobelo fotografijo in pripovedjo, ki te prisili, da aktiviraš možganske celice. Veseli povratek skupine Travis, pri kateri je za ‘cameo appearance’ poskrbel sloviti nemški režiser Wolfgang Becker. Tudi Laura Mvula, Wavves, James Blake in Is Tropical so dobri, ampak nič zares novega ali presenetljivega. Uživajmo v tem, kar imamo.

Za več podatkov in mnenj o posameznem videospotu poklikajte lestvico na desni strani vašega zaslona. Lestvico si lahko ogledate tudi na YouTubu, če kliknete tukaj.

1. Joel Compass – Back To Me

2. Travis – Another Guy

3. Laura Mvula – That’s Alright

4. Wavves – Afraid of Heights

5. A-Trak & Tommy Melt – Tuna Melt

6. Is Tropical – Dancing Anymore

7. James Blake – Overgrown

8. Strip Steve – Hood

9. David Guetta ft. Akon & Ne-Yo – Play Hard

10. Muse – Panic Station

David Bowie je zvezdniški videospot The Stars (Are Out Tonight) nadgradil z nečim še bolj težko pričakovanim: v The Next Day ob njem zaigrata Marion Cotillard in Gary Oldman. Nekaj, kar se začne v slogu Kubrickovega filma Široko zaprte oči se potem prelevi v gotsko preigravanje katoliške ikonografije, s čimer videospot ne nosi toliko Bowiejevega podpisa, temveč tistega njegove režiserke Florie Sigismondi. Ta se je s to tematiko pravzprav ustoličila v svetu glasbenega videa, in to že tam v 90-ih letih, z videospoti, kot je The Beautiful People (1996) za Marilyna Mansona. 

Sigismondijeva je režirala tudi The Stars (Are Out Tonight), sodelovanje med njo in Bowiejem pa prav tako sega v 90-ta leta, ko je zanj posnela Little Wonder (1996) in Dead Man Walking (1997).

David Bowie – The Next Day

Režija: Floria Sigismondi
Leto: 2013
Album: The Next Day (2013)
Založba: Columbia Records (Sony Music Entertainment)

Aktualna trendovska norija v glasbenem videu očitno postaja uporaba kvadratnega formata slike. Po tem, ko so se tega poslužili Depeche Mode pri Soothe My Soul (2013), so zdaj pri podobni črno-beli estetiki pristali še fantje iz skupine Indochine. Njihov video za komad College Boy pa ima tudi zelo znanega režiserja, to je kanadski čudežni deček art filma Xavier Dolan. Ta je za njih naredil res impresivno stiliziran izdelek, ki se ponaša z vsem šarmom mladinskih novovalovskih filmov iz 60-ih let. Videospot pa je medtem v francoskih medijih že sprožil diskusijo o primernosti videospota za mladinsko ciljno publiko, saj je v njem, kot boste videli, kar nekaj nasilja.

To je prvi videospot Xavierja Dolana sploh, čeprav je potrebno poudariti, da se tudi njegovi filmi, kot je denimo Namišljene ljubezni, ponašajo s precejšnjo dozo namigovanja na formo glasbenega videa.

Indochine – College Boy

Režija: Xavier Dolan
Leto: 2013
Album: Black City Parade (2013)
Založba: Arista France

V videospotu Hood nemškega izvajalca Thea Pozoge aka Strip Steve si je ustvarjalec zamislil zanimiv načrt: pripovedovati zgodbo izključno z Googlovo aplikacijo StreetView. Rezultat je precej fascinanten – tehnična uporabnost tako postane družbeno kritična, v ospredje pa namesto tehnološke superiornosti stopi socialna problematika. Preprost, a krasen spotič.

Strip Steve – Hood

Leto: 2013
Album: Micro Mega (2012)
Založba: Boysnoize Records

Čeprav je videospot skupine Two Door Cinema Club za komad Handshake po tipu posebnih efektov podoben kultnemu Big Bad Wolf (2011) skupine Duck Sauce, pa gre tu za povsem drugačno zgodbo. Manj vulgarno, enako groteskno pa zagotovo.

Trio s severne Irske je namreč žrtvoval svoje glave, da bi lahko z njimi igrali bowling. Namen tegadelj ni povsem jasen, lahko si pa namislite kakšno kul interpretacijo in z njo očarate prijatelje.

Video je delo Sama Pillinga z uglednega produkcijskega podjetja Pulse Films. Pillinga na P-G še nismo omenili, saj gre za dokaj novega režiserja, ki ima za sabo kakšnih pol ducata videospotov.

Two Door Cinema Club – Handshake

Režija: Sam Pilling
Leto: 2013
Produkcija: Pulse Films
Album: Beacon (2012)
Založba: Kitsune Music

Švedski mojster Andreas Nilsson je posnel nov videospot Davida Guette za njegov komad Play Hard. Spot ima cel kup Nilssonovih tipičnih elementov: utrganih likov, absurdnega humorja in barvitih plesnih sekvenc. Play Hard ni ravno njegov najboljši videospot in je prej dokaz, da je za sodelovanje z glasbeniki iz prve lige potrebno skleniti nekaj kompromisov.

Za Nilssonove najboljše videospote nikakor ne pozabite pogledati  Paddling Out (2012),  The Wave (2012) in The Rabbit (2010) za skupino Miike Snow,  Madder Red (2010) za Yeasayer, Didn’t Know What Love Was (2010) za Hot Chip, Hot City in Bernarda Sumnerja, Always (2010) za JUNIP in Trigger Happy Hands (2010) za Placebo, kjer boste našli polno elementov, ki sestavljajo tudi tale Guettov spotič.

David Guetta ft. Akon & Ne-Yo – Play Hard

Režija: Andreas Nilsson
Leto: 2013
Album: Nothing but the Beat (2012)
Založba: Virgin Records, EMI

Francoski režiserski kolektiv Megaforce nedvomno postaja prvo ime letošnjega leta! Njihov najnovejši izdelek je še en subverzivni videospot, in sicer gre tokrat za novo sodelovanje s skupino Is Tropical, za katere so leta 2010 posneli briljantni video The Greeks. V spotu za komad Dancing Anymore so še enkrat prestopili prag cenzure in posneli nekaj, česar si 99 % ostalih režiserjev in glasbenikov nikakor ne bi upalo podpisati pod svoj priimek …

V glavnem, Megaforci so letos posneli že mojstrovine kot Bassline Junkie za Dizzieja Rascala in Sacrilege za Yeah Yeah Yeahs. Fantje so briljantni, uživajmo v njihovih mojstrovinah!

Is Tropical – Dancing Anymore

Režija: Megaforce
Leto: 2013
Album: I’m Leaving (2013)
Založba: Kitsune

Muse se v videospotu Panic Station predstavljajo razigrani kot še nikoli. Na japonskem delu njihove svetovne turneje z albumom The 2nd Law (2012) so si dali duška in so si na ulicah Tokia nadeli nekaj glamuroznih oblačil, ki so jih podkrepili že z utrganimi koti kamere, montažnimi prijemi in barvnim poigravanjem. Tale video pa so obenem posneli kar sami, kar se sicer vidi v nekaterih prizorih, a so fantje to nadoknadili z izvrstno scenografijo. Bojda je pri snemanju aktivno sodelovala tudi Bellamyjeva žena Kate Hudson, ki je tudi posnela nekaj prizorov. Ne dvomimo, da je tudi nekaj kostumov iz njene garderobe.

Muse – Panic Station

Režija: Muse & Kate Hudson
Leto: 2013
Produkcija: -
Album: The 2nd Law (2012)
Založba: Helium 3 (Warner Music Group)

Še vedno čakamo na dan, ko bo Jared Leto s fantoma iz skupine 30 Seconds To Mars v videospotovskem smislu naredil kaj drobcenega in skromnega od recimo prejšnjih videov Hurricane (2010) ali This is War (2011). No, ta dan še ne bo prišel, kajti njihov video za singl Up In The Air strelja z vsemi vizualnimi rafali, da bi le prepričal zabave željnega gledalca pred zaslonom.

Videospot, ki ga je pod psevdonimom Bartholomew Cubbins posnel Jared Leto sam, je bombastična serija raznolikih podob, ki ciljajo na bolj simbolen kot pa pripoveden tip sporočanja, a obenem citira tudi kakšen film, kakršen je denimo Rekvijem za sanje. Čeprav je površinska podoba tega videospota prepričljiva, pa mu vendarle manjka globine, in to kakršnekoli. Leto je kar malce spregledal dejstvo, da je za dober izdelek potrebno podati tudi kakšen sporočilni smisel – seveda, razen v primeru, da ustvarjaš za plehko MTV-jevsko okolje, kjer je tako ali tako vseeno, kaj ustvariš, dokler folk kupuje plate.

30 Seconds To Mars – Up In The Air

Režija: Bartholomew Cubbins
Leto: 2013
Album: Love, Lust, Faith and Dreams (2013)
Založba: EMI, Virgin Records (Universal Music Group)

Videospot dua Basement Jaxx za singl Back 2 the Wild ima vse predispozicije, da bi bil prava mojstrovina: glasbenika sta znana po svoji zavezi kakovostnemu glasbenemu videu, pa tudi režiser si je zamislil udaren in barvit koncept. Pa je kaj tega vidnega v končnem izdelku? Hm, no ja. Nekateri videospoti gredo enostavno predaleč, namensko kičasta estetika pa je že tako neposredna, da to spotu vzame nekaj tiste obvezne komične ironije. Namesto odličnega videospota smo zato dobili zgolj kurioziteto.

Basement Jaxx – Back 2 The Wild

Režija: Mat Maitland & Natalia Stuyk
Leto: 2013
Produkcija: Big Active
Album: -
Založba: 37 Adventures