Droste efekt in M.C. Escher
Osnova za navdušujoč videospot Brave Bulging Buoyant Clairvoyants (2006) angleške skupine Wild Beasts, ki ga je proizvedla video producentska hiša OneInThree, je pogosto videni vizualni učinek podobe, ki se poglablja sama vase in pomnožuje obenem. Danes bomo nekaj besed namenili tej potezi, ki se imenuje Droste efekt.
Motiv podobe, ki vsebuje svojo lastno podobo v vedno manjši obliki, je dobil ime po kakavu Droste iz Nizozemske, ki se je prvič pojavil leta 1904. Še preden je postal dokaj pogosto uporabljen prijem v popularni kulturi, je njegovo uporabo populariziral nizozemski grafični umetnik Maurits Cornelis Escher, oziroma M.C. Escher, kot ga najpogosteje poimenujejo.
Escher se je rodil junija leta 1898, umrl pa je marca 1972. Čeprav v mladosti ni bil ravno briljanten risar, se je po drugi svetovni vojni uveljavil s svojimi hipnotičnimi grafičnimi eksperimenti, ki so terjali precejšnje napore v obliki kompleksnih matematičnih izračunov, da bi lahko materializiral svoje zamisli. Njegove risbe tako uprizarjajo prostorske iluzije, nemogoče arhitekturne zamisli, ki si prilaščajo celo relativiziranje gravitacije, in pa vzorce ponavljanja, kamor sodijo tudi njegova dela, navdihnjena z Droste efektom. Zanimivo, njegova najbolj znana dela so posledica vpliva, ki ga je nanj imelo opazovanje južnoitalijanske arhitekture med popotovanjem po Sredozemlju. Escher ni imel nikakršne formalne podlage kot matematik ali znanstvenik, pa so ga te veje znanosti zaradi njegovih del vseeno izredno spoštovale. Sam se medtem ni imel niti za umetnika, niti za matematika.
Tisto, kar je Escher počel z golimi rokami in s sposobnostjo lastnega uma, danes počne informacijska tehnologija. Informacija postane namreč bolj kompleksna več kot je podatkov, ki jih je potrebno umestiti v Escherjevo shemo in bolj kot se podoba poglablja/pomnožuje. Nekaj podatkov, kako so to storili z Brave Bulging Buoyant Clairvoyants pri OneInThree: 9 računalnikov je 5 dni delalo neprestano po 24 ur, skupaj 1080 računalniških ur, v tem času se je zgodilo 400 sesutij operacijskih sistemov, obdelano je bilo 2 terabajta podatkov. V končni fazi so posnetke, ko so bili vkomponirani v Escherjevo shemo, seveda morali še uskladiti z ritmom skladbe. Rezultat so čarobne 4 minute, ki jih ni težko gledati še enkrat, in še enkrat, in še enkrat … Kratek optični eksperiment, ki ga ob tem lahko izvedete – če dlje časa gledate v poglabljajočo se podobo, potem pa oči prestavite na črn tekst na beli podlagi, se bo tudi ta za nekaj trenutkov poglabljal in vrtel.
Še nekaj ostalih pojavljanj: Droste efekt je bil uporabljen na naslovnici albuma Ummagumma (1969) skupine Pink Floyd, Escherjeva litografija Relativnost iz leta 1953 je bila uporabljena kot podlaga za konstrukcijo Jarethovega gradu v mladinskem filmu Labirint (1986) z Davidom Bowiejem in Jennifer Connelly, videospot Around the World (1997) skupine Daft Punk pa je Michel Gondry naredil na podlagi Escherjeve risbe Srečanje (1944).
Komentarji