20 najboljših videospotov leta 2017

V letu 2017 se je zgodila precejšnja sprememba na zahodni videospotovski sceni, saj je rap oziroma hip hop odločno prevzel pobudo in močno porazil indie srenjo, ki je bila ponavadi zastavonoša kakovostnega in inovativnega glasbenega videa. Najbolj fascinantne videospote so ponudili izvajalci kot Tyler the Creator, Lil Dicky, A Tribe Called Quest, Kendrick Lamar in Danny Brown. Še vedno se izvrstno držijo OK Go, indie sceno z zares odličnima izdelkoma zastopata zgolj Slowdive in Alt-J, Ilja Najšuler je za skupino Leningrad poskrbel, da je ena največjih mojstrovin leta prišla iz Rusije. Je to napoved trajnejših sprememb ali zgolj izjema, ki na dolgi rok potrjuje določene zakonitosti videospotovske scene? To bomo izvedeli že v naslednjem letu, v tem trenutku pa je za celotno sceno vsekakor zelo pozitivno, da se dogajajo takšne tektonske spremembe. 

Kar sledi, ni lestvica, temveč izbor. Videospoti v njem so enakovredni.

Seznam je v abecednem vrstnem redu.

Alt-J – Pleader

Britanska skupina Alt-J je v letu 2017 izdala album Relaxer, ta pa je z eno potezo ovrgel večino vnaprejšnjih predstav o slogu te skupine in je ponudil eno najbolj nenavadnih glasbenih izkušenj leta. Med izstopajočimi komadi na njem je zaključni spev Pleaderki je dobil spektakularen video, kakršnega si zasluži. Zgodbo iz valižanske rudarske skupnosti je režiral Isaiah Seret.

 

 

The Blaze – Territory

Videospot, ki je dodobra zatresel sceno v minulem letu, je bil Territory francoskega dua The Blaze. Za tem imenom se skrivata bratranca Jonathan in Guillaume Alric, ki sta tudi režiserja tega energičnega videa, polnega metafor. Francoza sta drzen vizualen slog, značilen za tamkajšnjo sceno, skombinirala s socialno tematiko in rezultat je nič manj kot briljanten. Veliko odkritje leta 2017. 

 

 

Danny Brown – Ain’t It Funny

Med režiserje glasbenega videa se je v letu 2017 vpisal tudi komik Jonah Hill. Ta je za Dannyja Browna posnel satiro ameriške kulture pod večnim vplivom televizijskega potrošništva. Hill se z Brownom seveda ni zbal pogledati na temno stran, ki pa ji vseeno ne manjka humorja. Nekaj zvezdniških gostovanj, med katerimi je najbolj posrečena tista Gusa Van Santa, naredi zadevo še toliko bolj gledljivo.

 

 

Dua Lipa – New Rules

Ko bi že lahko slutili, da bo Dua Lipa po uspehu singla Be The One postala še ena v vrsti muh enodnevnic, je britanska pevka kosovskih korenin nanizala še nekaj hitov, med katerimi je najbolj izstopal New Rules. Videospot zanj je pod režijo Henryja Scholfielda postal izvirna plesna sekvenca o opogumljanju dekleta po prekinitvi zveze s fantom, obenem pa tudi eden najbolj prepoznavnih videospotov minulega leta.

 

 

Grimes ft. Janelle Monáe – Venus Fly

Leto 2017 je bilo nekoliko tišje za Claire Boucher aka Grimes, a je Kanadčanka vseeno našla čas za sodelovanje s kolegico Janelle Monáe in je kot ponavadi tudi sama režirala videospot. Rezultat ponudi vse tisto, kar bi pričakovali od nje – divje, barvite podobe, polne ustvarjalnosti in vizualnega eksperimentiranja. Še vedno se pozablja, da je Boucher ob svojem nesporni glasbeni unikatnosti tudi ena najbolj nadarjenih videospotovskih režiserk na sceni.

 

Haim – Right Now

Paul Thomas Anderson je v svojih videospotih za razliko od celovečernih filmov v produkcijskem smislu veliko bolj skromen in osredotočen v majhne stvari, njegov zadnji izdelek pa ni izjema. S Haim je ujel studijski performans njihovega komada Right Now, s čimer je ta postal vznemirljiva oda perfekcionizmu in čarom nastopanja v živo. Vsak gib v videospotu je popoln in izvrstno ujame kemijo skupine, Anderson pa kaže, da njegovo videospotovsko udejstvovanje ni zgolj začasen hobi.

Jay-Z – The Story of O.J.

Jay-Z ni samo legenda ameriškega rapa, temveč tudi videospotovske scene, saj je že pred dvema desetletjema kot eden redkih afro-ameriških izvajalcev začel sodelovati z videospotovskimi režiserji, ki so vizualno plat njegove glasbe povzdignili nad običajno rapovsko ikonografijo. The Story of O.J. s svojim izvirnim vizualnim pristopom k vprašanju rasnega vprašanja še enkrat več izvrstno uteleša to naravnanost.

 

Jay-Z – Moonlight

Vendar pa The Story of O.J. sploh ni bil najboljši Jay-Z-jev videospot leta, saj je kasneje posnel še toliko drznejši Moonlight, v katerem je režiser Alan Yang aktualno afero na oskarjevski podelitvi pretvoril v pripovedno skrajno nenavaden, a zato toliko bolj briljanten video, ki sugerira bolj trezno vrednotenje pozitivnih premikov za afro-ameriško skupnost v ZDA. Jay-Z nas bo očitno tudi v prihodnosti še naprej razvajal z videospotovskimi mojstrovinami.

Katy Perry – Chained to the Rhythm

Tu in tam tudi najožji mainstream ponudi kakšen odličen videospot. Chained to the Rhythm je zasnovan kot distopična pripoved, v kateri prebivalci stremijo k nenehni dozi užitka, medtem ko se za njihovimi hrbti bohoti vojaška mašinerija. Ta očitna metafora današnjega časa sicer nikoli ne gre zares do konca, ampak izvirna reinterpretacija orwellovskih motivov iz tega videa naredi izredno zanimiv primerek današnje popularne kulture.

 

Kendrick Lamar – HUMBLE.

Kendrick Lamar se je s prejšnjim albumom To Pimp A Butterfly (2015) prebil med nesmrtne, zato je bilo logično, da so tudi singli z novega albuma DAMN. (2017) ravno tako ali pa še bolj udarni. To se je res zgodilo, na srečo pa so temu sledili tudi njegovi videospoti. HUMBLE. je bil izmed teh najboljši. Video režiserja Davea Meyersa je poln izjemno koreografiranih prizorov, ki iz tega videa naredijo vrhunec komercialnega MTV-jevskega videa v preteklem letu.

 

Kendrick Lamar – ELEMENT.

In če že ustvarjaš odlične videospote, zakaj jih ne bi namesto enega naredil več? Roko na srce so bili vsi videi z albuma DAMN. vsaj zelo solidni, ampak med njimi je ELEMENT. tisti, ki si je ob HUMBLE. še zaslužil uvrstitev v naš letošnji izbor. Čeprav sta si nekoliko podobna, ima ELEMENT. povsem drugega režiserja. Posnel ga je namreč manj znani Jonas Lindstroem in je s tem ustvaril vrhunec svoje dosedanje kariere.

Lemon Twigs – I Wanna Prove To You

Enega bolj simpatičnih prispevkov glasbenemu videu v minulem letu sta ponudila brata D’Addario s svojo skupino Lemon Twigs. I Wanna Prove To You s svojim retro slogom v marsičem spominja na filme Wesa Andersona, ampak v tem primeru je že sama ideja tako simpatična, da se ji je preprosto nemogoče upreti. To komično preigravanje motiva ponovnega navezovanja stika s svojo družino je režiral Nick Roney.

 

Leningrad – Kolšik

Ruski režiser Ilja Najšuler je v tem desetletju hitro postal prvokategorni režiser na svetovni videospotovski sceni. A medtem ko so vsi njegovi dosedanji videi privzemali obliko prvoosebne streljačine, je tokrat za skupino Leningrad naredil korak naprej v vseh pogledih. Fantastično visokoproračunsko pripoved, v kateri niz neverjetnih naključjij spremljamo v obratnem vrstnem redu, je bilo v letu 2017 nemogoče izpustiti iz seznamov za najboljši video leta.

 

Lil Dicky – Pillow Talking

10-minutni video spektakl Pillow Talking raperja Lil Dickyja je verjetno največje presenečenje videospotovske letine. S proračunom, večjim od pol milijona dolarjev, je ta video spomnil na zlate čase MTV-ja, ko so videospoti izgledali že skorajda kot hollywoodski filmi. Pillow Talking je več kot zgolj preprosta zabava, saj gre za nič manj kot za filozofsko debato dveh različnih pogledov na sodobnost, John C. Reilly pa s svojo vlogo Boga doda še piko na i tej komični mojstrovini.

Mark Lanegan – Beehive

Mark Lanegan po sodelovanju s skupino Queens of the Stone Age v zadnjih letih na polno ustvarja solo albume, tokrat pa je s singlom Beehive ponudil še izjemen videospot. Režiserski duo Zhang & Knight je zanj posnel pripoved o zadnjem dnevu v življenju vampirskega para, ki ga krasi perfekten kasting ter brezhibna fotografija in režija. Eden tistih videospotov, pri katerih si želiš, da bi jih razširili v celovečerni film, čeprav se je z Jarmuschovima Večnima ljubimcema (2013) to verjetno že zgodilo.

 

OK Go – Obsession

Enajst let po prebojnem singlu Here It Goes Again skupina OK Go še vedno brca. In to kako! Po tem, ko so se tudi lani uvrstili na našo lestvico, so v letu 2017 pokazali še eno briljantno idejo. In ko že misliš, da je ideja s printerji dokaj nezanimiva, jo fantje obrnejo v 3D spektakl, kakršnega lahko pričarajo le oni. Njihova glasba je morda res še vedno sekundarna, ampak zaenkrat ne kaže, da bi vodnjak idej skupine OK Go začel usihati.

Slowdive – Don’t Know Why

Britanski shoegazerji Slowdive so z istoimenskim albumom uprizorili spektakularen povratek na sceno, in to po neverjetnih 22 letih odsotnosti. Še bolj pa razveseljuje, da je vrhunec tega albuma, komad Don’t Know Why, dobil ravno tako veličasten videospot, ki iz prizora v prizor preseneča z različnimi interpretacijami in vizualno dinamičnostjo. Nedvomno eden videospotov leta 2017.

 

 

St. Vincent – Los Ageless

St. Vincent se še naprej zanaša na prodorno vizualno sporočanje, ki morda celo v večji meri nosi njeno blagovno znamko kot pa glasba sama. In če njen novi album Masseduction ni povsem na nivoju prejšnjega albuma iz leta 2014, pa so njeni videospoti še naprej vaba za oči, ki z debelo črto poudarijo sporočilnost komada, najpogosteje usmerjenih v kritiko sodobnih ZDA.

 

A Tribe Called Quest – Dis Generation

Še en velik povratek na sceno je izvedla hip hop skupina A Tribe Called Quest, ki se je vrnila po 18 letih. Vodilni singl z izjemno uspešnega albuma je obenem prejel pravi bonbonček od videospota, ki ga je režiral Hiro Murai. Ta je star znanec naših lestvic ob koncu leta in tokrat je še enkrat pokazal, zakaj je temu tako, saj je privlačen koncept prelevil v neubranljivo gledljiv video, ki ga želiš videti znova in znova. Le kdo se lahko upre videospotu, v katerem se Busta Rhymes krega sam s sabo? 

Tyler, The Creator – Who Dat Boy

Tyler, The Creator je raper, ki je v tem desetletju pravi simbol nebrzdane kreativnosti tako v glasbi kot v videospotih. V letu 2017 je s novim albumom Flower Boy zgolj nadaljeval to miselnost, izmed njegovih videospotov pa je tokrat izstopal Who Dat Boy, še ena refleksija rasnega vprašanja v ZDA, a prikazana na način, kakršnega se lahko domisli le on. Spot je režiral Wolf Haley, oziroma z drugimi besedami, še enkrat več kar Tyler The Creator sam.