20 najboljših videospotov leta 2016

Je bilo leto 2016 odlično za glasbene videospote? Ne ravno. Razen redkih izjem kakšne prelomnega navdiha ni bilo zaslediti, pa tudi videospotovska scena se ni mogla povsem izogniti črnega leta, v katerem nas je zapustila kopica legendarnih glasbenikov. Prevladovali so žanri iz preteklosti, bilo je močno leto za afro-ameriško skupnost v ZDA, dobili smo tudi ščepec inovativnosti. Najboljše videospote še vedno delajo uveljavljeni režiserji in izvajalci, tako da vrhunci leta večinoma prihajajo iz znanih rok. Massive Attack, Die Antwoord, OK Go in Radiohead so naši stari znanci, med režiserji pa prav tako Romain Gavras, Hiro Murai in Keith Schofield. Ravno ta znana pa so ponovno prispevala dobršen dela najboljših videospotov leta.

Kar sledi, ni lestvica, temveč izbor. Videospoti v njem so enakovredni.

Seznam je v abecednem vrstnem redu.

The Avalanches – The Was

Leto 2016 je postreglo z dolgo pričakovano vrnitvijo avstralske skupine The Avalanches, ki se je vrnila po kar 16 letih odsotnosti. Videospot The Was režiserjev Chrisa Hopkinsa in Ala Smitheeja je ponudil vso čarovnijo njihovega postmodernističnega ustvarjanja in ga prenesel v vizualno sfero. Video so zaradi neavtorizirane uporabe odlomkov takoj umaknili z YouTuba, a mojstrovin v dobi medmrežja pač ni mogoče izbrisati.

Beyonce – Formation

Ameriška glasbena diva Beyonce Knowles je ob albumu Lemonade presenetila še z istoimenskim video albumom, vrhunec tega srednjemetražnega filma pa je bil videospot FormationKratki film je pevki prinesel kopico nagrad, med katerimi je bilo 8 MTV-jevih. Glede na to, da je njen soprog Jay-Z v preteklosti navduševal z odličnimi videospoti, lahko priznamo, da kakovost hočeš nočeš preprosto ostane v družini.

Bonobo – Kerala

V videospotih dandanes redko vidimo kaj zares novega in inovativnega, a enemu videu je v letu 2016 to vendarle uspelo. Kerala, video londonskega režiserja s psevdonimom Bison, je moral biti hudičev izziv za tega ustvarjalca, a končen izdelek ponudi povsem svežo izkušnjo spremljanja pripovedi, ki se za povrh ponaša z izvrstno igralsko izvedbo Gemme Arterton (Tamara Drewe, Gemma Bovery). Ena največjih mojstrovin leta 2016.

Clams Casino – All Nite

Ob Kerali je bil All Nite še drugi video, ki je preko izvirnega estetskega prijema prevpraševal način, kako vsrkavamo filmsko pripoved. Pri tem videospotu je zadeva še toliko bolj zanimiva, saj je režiser Ryan Staake ujel popolno ločnico med vizualnim in narativnim, ter ju zlil v zares izviren izdelek. Lep dokaz, kako lahko tudi konceptualno izviren videospot odigra vlogo prebojne promocije za glasbenikov debitantski album.

Coldplay – Up & Up

Videospoti skupine Coldplay so bili že večkrat zelo dobri, a se nikoli niso ponašali s kakršnimkoli političnim sporočilom. Izraelski mojster Vania Heymann je to spremenil in po Like A Rolling Stone posnel še eno mojstrovino, s katero se je dokončno utrdil med najbolj vznemirljivimi režiserskimi imeni v svetu glasbenega videa.

David Bowie – Lazarus

Že takoj v začetku leta smo se morali sprijazniti z dejstvom, da bo Lazarus režiserja Johana Rencka (nekdanjega frontmana skupine Stakka Bo) šel v zgodovino kot zadnji videospot Davida Bowieja. Video je izšel zgolj 3 dni pred glasbenikovo smrtjo in ga sprva, podobno kot Blackstar, nismo brali kot njegovo zadnje sporočilo svetu. To se je potem po žalostnem dogodku v hipu spremenilo in izkazalo se je, da nas je Lazarus uvedel v leto, polno prehitrih sloves glasbenih ikon.

Die Antwoord – Banana Brain

Kadar so Die Antwoord v polni formi, so stvari vedno zanimive. V letu 2016 je južnoafriška zasedba znova potrdila, kako pomembni so videospoti za prenašanje njihove glasbe in estetike širnemu svetu. To so najbolj udarno storili z videom Banana Brain, zavoljo katerega jih po petletnem (!) premoru z velikim veseljem znova uvrščamo na seznam najboljših videov leta.

Florence + The Machine – Third Eye

Florence Welch je bila ob Beyonce še ena glasbenica, ki je svoj celoten album posnela v videospotovski obliki. How Big, How Blue, How Beautiful je pod režijo Vincenta Haycocka tako zaživel v pevkini izrazito ekspresivni vizualni estetiki, s katero je še enkrat več sporočila, kako močno občuteno je njeno glasbeno ustvarjanje. To sporočilo je najbolj zaživelo v samem zaključku filma z briljantno izvedbo komada Third Eye.

Jain – Makeba

Za svež veter v svetu glasbenih videov je iz ozadja poskrbela francoska pevka Jeanne Galice oziroma bolje poznana kot Jain. 24-letnica je dobršen del svoje mladosti preživela v Kongu, afriški vplivi pa so več kot očitni tudi v njeni glasbi. Video za komad Makeba tako niso krasile samo prebrisane vizualije, temveč tudi izstopajoč slog v trenutni ponudbi evropske popularne glasbe.

Jamie xx – Gosh

Ko Romain Gavras posname videospot, je že vnaprej jasno, da bo šlo za mojstrovino. Francoski režiser tudi tokrat ni razočaral. Svoj čut za provokacijo je ponesel na nov nivo in izdelal kratki film, o katerem se da marsikaj povedati tudi s sociološke in filozofske perspektive, ob tem pa nas je razveselil še z redkim vpogledom v zakulisje snemanja. Videospot je nadvse zasluženo osvojil našo nagrado za videospot leta na Liffu.

The Last Shadow Puppets – Is This What You Wanted

Video Is This What You Wanted je žal napovedal še eno smrt v svetu glasbe, namreč tisto Leonarda Cohena, ki je preminil le tri tedne po izidu tega spota. A video režiserja Bena Chappella je odličen tudi brez tega konteksta. Performans skupine je zastavljen tako, da je poudarek na Cohenovem besedilu, Turner pa s pomočjo vpadljive fotografije znova dokaže, v kako dominantnega frontmana se je razvil.

Leon Bridges – River

Leto 2016 je bilo izredno pomembno za afro-ameriško skupnost v ZDA, saj smo od tam dobili kopico filmov in tudi videospotov na večno temo rasizma onkraj luže. Svoj košček je pristavil tudi tale videospot Milesa Jaya, ki svojo kritiko tega stanja namesto z agresijo posreduje z občutki miline in lepote, s čimer tvori nadvse dobrodošel prispevek v debati, ki je pogosto zaznamovana z jezo in sovraštvom.

Major Lazer – Light It Up

Na videospotovski sceni je vedno polno izdelkov, ki nas poskušajo fascinirati z digitalnimi učinki, a jim le redko zares uspe. Video Light It Up je to nekako izpeljal, in sicer z barvitimi detajli, zavoljo katerih oko kar kliče po tem, da bi si jih ogledal na velikem platnu v 4K ločljivosti. Video so izdelali pri podjetju Method Design iz New Yorka, katerih portfolio razkriva cel kup podobnih izdelkov, v katere kar ne moreš nehati buljiti.

Massive Attack – Voodoo In My Blood

Verjetno ni nikogar več, ki ne bi vedel, da so Massive Attack videospotovski bend št. 1. Ko skupina iz Bristola izda nov singl, temu vedno sledi tudi odličen videospot. Skupina nas v letu 2016 vsekakor ni razočarala. Izdali so kar 5 videospotov, trije od teh so bili z E.P.-ja Ritual Spirit, vrhunec pa je bil tale presežek Ringana Ledwidga z Rosamund Pike v glavni vlogi.

Michael Kiwanuka – Black Man In A White World

Hiro Murai je eden najbolj opevanih videospotovskih režiserjev zadnjih nekaj let, saj enega za drugim snema same odmevne videe. Na Liffovi projekciji smo ga v letu 2016 kot edinega predstavili z dvema videoma, njegov najboljši izdelek leta pa je tale preprosta, a izredno neposredno predstavljena metafora o položaju Afro-ameriške skupnosti v ZDA. Včasih so najpreprostejša sporočila najbolj daljnosežna.

OK Go – The One Moment

Člani skupine OK Go so prvi pravi veterani YouTuba in priznamo, da smo jih v zadnjih letih že nekoliko odpisali, saj se je zdelo, da jim počasi zmanjkuje idej. A v letu 2016 so se vrnili s polno paro in so z dvema videospotoma spet potegnili vso pozornost nase. The One Moment je bil boljši izmed obeh spotov, z njim pa so nas spomnili na najboljše čase, ko so navduševali s spoti, kot so This Too Shall Pass (2010), End Love (2010) ali White Knuckles (2010).

Radiohead – Burn The Witch

Veliki povratek skupine Radiohead je imel podobno kot pri albumu In Rainbows (2007) nekoliko bolj osebne konotacije, vendarle pa skupini to ni preprečilo, da ne bi v svojo sporočilnost vnesla tudi družbeno kritiko. Video za Burn the Witch je to storil na najbolj briljanten možni način in je še enkrat pokazal, kako je zlo najbolj srhljivo takrat, kadar pred nas stopi s prijaznim obrazom. Video je delo režiserja Chrisa Hopewella, ki je davnega leta 2003 za skupino že posnel video There There. 

Radiohead – Daydreaming

Drugi videospot skupine Radiohead je bil sprva precej nerazumljen, saj v njem kljub režiji Paula Thomasa Andersona ne spremljamo drugega kot Thoma Yorka, ki se sprehaja po različnih prostorih. Potem pa je udaril The Secrets Of Daydreaming, ki je z natančnim poznavanjem osebnega življenja pevca razložil, da se v videu skriva bistveno več, kot se zdi na prvi pogled. Daydreaming je s tem postal ena velikih mojstrovin leta.

Stylo G x Jacob Plant – Bike Engine

Režiser Keith Schofield nas je v preteklosti navduševal s svojimi izvirnimi komičnimi in večkrat vulgarnimi videospoti. Kot je pokazal tokrat, pa življenje režiserja ni vedno tako preprosto, saj je meja med izvirnostjo in banalnostjo vedno tanka. Bike Engine je video, ki preseneti z nepričakovanim obratom in ekstremnim prehodom iz trivialnega v čustveno.

The Weeknd – Starboy

Besede “ikoničen” ni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, a bi morala biti. Še posebej, kadar govorimo o spotih, kakršen je Starboy režiserja Granta Singerja, ki s svojimi estetskimi prijemi tako monumentalno ujamejo identiteto glasbenika, da jih je praktično nemogoče izbrisati iz spomina. Izredno dobrodošel stranski produkt tega spota pa je bil obenem tudi ta, da je zasedbo Daft Punk prvič v karieri popeljal na vrh ameriške lestvice singlov. Zasluženo!